Dogajanje romana je postavljeno v Maribor leta 2009, ko se posledice ekonomske krize odrazajo v vse vecji druzbeni razslojenosti in visoki stopnji brezposelnosti. Vecina literarnih likov se bori z raznimi obsedenostmi.
Ena od oseb se v boju proti tegobam zivljenja zateka k numerologiji, zvezdnim kartam, nihalom, kartam srece in drugi navlaki, s katero jo zasipava njena vedezevalka. Drugi lik je zasvojen z igrami na sreco, vsak teden izpolni sistemske loto listice za vec sto evrov, vmes kupuje po dvajset in vec hitrih sreck, jih pocasi a vendar hlastno odpira, da bi v njih prebral brez dobitka, enkrat na teden se vozi cez mejo v Italijo in tam kupuje srecke euro loterije, saj si obeta glavni vec desetmilijonski dobitek. Tretja oseba se proti tegobam bori z anoreksijo, strada, skorajda nic ne je, ko jo tu in tam le prevec zvije in ponoci v temi stanovanja pogolta staro zemljo, se nato kaznuje in vec dni pije samo ustekleniceno vodo. Cetrti, ki je med drugim tudi zrtev, je obseden s potrosnistvom. Vozi BMW-ja X5, kupljenega na lizing, ki pa mu ga ukradejo. Pravkar si je nabavil drago, tezko zapestno uro ... Peti protagonist je obseden s filmskim likom Williama Fosterja v filmu Falling Down. Kot on bi tudi Vladimir Filipcic najraje pobil vse okrog sebe, zato si nabavi celo pistolo.
Inspektorja Vrenka in njegovo ekipo na pravo sled koncno pripelje skrbno varovana druzinska skrivnost ...
Prva "politicna" kriminalka Avgusta Demsarja, v kateri primer resujeta obe skupini kriminalisticnih likov.
Demsarjev detektivski opus je zasnovan kot nanizanka, v kateri se usode stalnih likov razvijajo, medtem ko so detektivske zgodbe samostojne, v vsaki knjigi zakljucene celote. Zgodbe so umescene v realno okolje Maribora in Slovenije ter v realni sedanji cas. Demsarjevo pisateljevanje temelji na konsistentni, dinamicni in s preobrati posejani pripovedi. V romanu Pohorska transverzala, podnaslovljenem s politicna kriminalka, prepleta klasicno zasnovano detektivsko pripoved s politiko. Kot ze v prejsnjih njegovih romanih se tudi v tem zrcali trenutno a ktualno stanje slovenske druzbe. Pohorska transverzala pa ne izzveni kot dnevnopoliticni pamflet, Demsar izkoristi vmesanost politike v kriminalna dejanja za to, da zdruzi obe skupini svojih stalnih likov. S tem ustvari konglomerat odnosov med njimi in kot zanimivost - ter redkost - v enem detektivskem romanu sooci dva glavna, naslovna literarna inspektorja, Milosa in Vrenka. To stori predvsem zaradi zapletenosti kriminalnih dejanj, ki se na Stajerskem zacnejo dogajati pozne pomladi leta 2015, manj pa zaradi domnevnega politicnega ozadja in posledicno prednostne obravnave, kar nekje v romanu ironicno poudari tudi sam, rekoc, da policija in tozilstvo posvecata enako skrb vsem umorom, ne glede na to, kdo je vpleten, a kadar zadisi po morebitni vpletenosti politike, se organi pregona pokrcijo in tak zlocin obravnavajo se malo bolj enako kot druge.
Avgust Demsar je s svojim sedmim romanom presenetil z novim glavnim likom, inspektorjem Milosem. Ta je, v primerjavi s prejsnjim protagonistom Vrenkom, se bolj simpaticen, saj nikakor ni popoln. Kadar tako nanese, mirno uporabi moc svojih pesti. Je v locitvenem postopku in laze! Maribor se sooci z umorom mladega Italijana, za katerega novi inspektor Milos ter njegov sodelavec Drago ugotovita, da je bil homoseksualec. Gre za zlocin iz strasti? Morda iz nestrpnosti do drugace spolno usmerjenih? Seveda ne ostane zgolj pri tem umoru. Niti pri samomoru mladega fanta. Kako resevati primer trezno, povsem neobremenjen predsodkov? Napetost romana se stopnjuje do razgaljenja druzbenih vrednot. Je sploh se kaj svetega?
Cerkev je tipicna Demsarjeva kriminalka tipa kdo je storilec. Zlocini se ponovno dogajajo v avtohtonem slovenskem okolju, v Mariboru s sirso okolico, v Prekmurju, na avstrijskem Koroskem in fiktivni vasici Vodnjaki, kjer, vsaj tako je videti, domuje posebne vrste zlo. V romanu nastopajo vsi glavni liki Demsarjevih romanov (Martin Vrenko, Ivana, Breznik, Milos, Nika, Drago, Kralj, Levstek in drugi). Deseti, jubilejni Demsarjev roman je obseznejsi, zgodba se bolj kompleksna, zastranitve se bolj presenetljive. Avtor nas posrka v zgosceno dogajanje in drzi v napetosti tudi, ko se posveca odnosom med glavnimi stalnimi liki in njihovi karakterizaciji. Zaplet, ki sprozi dogajanje, je umor visokega cerkvenega dostojanstvenika. Se preden se kriminalisti posteno lotijo dela, sledijo novi umori in kriminalna dejanja. Preiskava se giblje med brskanjem po financnih mahinacijah mariborske nadskofije, politicnimi soliranji tozilca Levstka, trenji med tozilstvom in kriminalisti ter med osebnimi motivi vec posameznikov, ki s cerkvijo niso povezani. Ob osnovni pripovedi Demsar tudi tokrat odpira stevilne druzbeno aktualne teme. Skrajno napeto in intelektualnih izzivov polno branje na poti do razresitve nadvse zapletenega primera.
Olje na balkonu je prvi Demsarjev detektivski roman, v njem uvede glavna junaka, visjega kriminalisticnega inspektorja Martina Vrenka in njegovega takrat se pripravnika Marka Breznika. V Olju na balkonu se kriminalista soocita s primerom smrti mariborskega zdravnika.
Stanovanje elitne soseske, kuhinja, drobtine na pultu, za mizo truplo. Na tleh skalpel, kri, prerezana zapestja. Kriminalisticni pripravnik Marko Breznik in njegov sef Martin Vrenko poskusata ugotoviti, kaj je uspesnega zdravnika pripeljalo do samomora. Pocasi odkrivata tancice z njegovega zivljenja, intime, odnosov s sosedi, druzino. Vedno bolj je ocitno, da vsi lazejo, vsi nekaj prikrivajo in vsakdo opreza za vsakim. Bo kriminalistoma uspelo prodreti v skrivnost, katere razkritje se skriva visoko med oblaki, na straneh dveh revij, odvrzenih na sivo usnje letalskega sedeza?
Retrospektiva je drugi Demsarjev detektivski roman oz. drugi primer inspektorja Vrenka.
Na pregledni razstavi preminulega slikarja se zbere njegova druzina, lokalna umetniska srenja in celo kaksen mednarodni zbiralec. Svecan dogodek se odvija kot se spodobi, a le do trenutka, ko enega od slikarjevih sinov ne doleti nasilna smrt. Zadeve se dodatno zapletejo, ko naslednji dan umorijo ostarelo slikarjevo sestro, s slikami na razstavi pa se zacnejo dogajati cudne reci. Visji kriminalisticni inspektor Martin Vrenko in njegov prizadevni pripravnik se tokrat znajdeta pred posebej tezko nalogo. Po odgovore se odpravita v Trst, kjer pa se izkaze, da zadeve sploh niso taksne kot se zdijo.
Tanek led je tretji Demsarjev roman v seriji primerov inspektorja Vrenka.V idilicnem okolju planinske koce poteka seminar kolektiva srednje sole. Vse je lepo, dokler se ne pripeti nesreca. Avtomobilu s tremi clanicami kolektiva zdrsne na ovinku in zgrmi v prepad. Izkaze se, da ni slo za nesreco, in primer prevzamejo kriminalisti. Martin Vrenko, Marko Breznik in visja kriminalistka Ivana Premk se soocijo z nenavadnim primerom. Vedno bolj je ocitno, da v nesreci ni umrla prava oseba. Kriminalisti imajo tokrat moznost govoriti z zrtvijo, ampak ali jim bo to pomagalo najti storilca, preden bo ta ponovno udaril?
Roman, ki ga avtor, sicer zdravnik, psihiater, psihoanalitik, esejist, pisatelj in literarni teoretik, sam opredeli kot bildungsroman, razvojni roman, poznan tudi kot vzgojni ali izobrazevalni roman. To je vrsta romana, v katerem se duhovni razvoj junaka prikazuje skozi ucenje in zivljenjske izkusnje in ga spremlja od otrostva dalje.
Roman Zgodba iz neke druge hise postavlja v ospredje idejo skupnosti in (ne)unicljive medosebne vezi, obenem pa zarise kontrast med izobrazenim, tehnolosko razvitim in dokaj zaostalim okoljem. Dogajanje romana je umesceno v sredino 19. stoletja, vendar tematsko ni vezano na cas, saj je njegovo sporocilo univerzalno: »Na vsak nacin je potrebno, da se psihicno razvijamo, kar nam omogocijo knjige in pomembni medosebni stiki onkraj povrsnosti. Polno zivi le tisti, ki ima odprt um in srce.« V skladu s tem skusajo ziveti clani nenavadne druzine, na celu katere je sestindvajsetletni Martin. Toda zaradi svobodomiselnosti in liberalnosti naletijo na neodobravanje okolja, ki strah pred tehnoloskim napredkom, inovacijami, znanjem in spremembami izraza z iracionalnimi odzivi, saj prisotnost nekonvencionalne druzine ogroza ustaljena razmerja in predstave, kako je treba ziveti.
Avtor se v preteklost vraca z mojstrskim poigravanjem z arhaizmi in nekoliko metafizicno pisavo, opisi pokrajine pa so tako slikoviti, da se zazdi, kakor da je pripeta na custva osrednjih likov. Roman bralca popelje v vznemirljiv, skoraj magicen svet, stkan iz prijateljstva, zelje po odkrivanju sveta onkraj ustaljenih tirnic in odmikanja od tradicionalnega nacina zivljenja. Na subtilen nacin prikazuje pomen skupnosti, ki dandanes izgublja svojo vrednost, in opozarja na razkol med zagovorniki izobrazevanja in znanosti ter tistimi, ki temu oporekajo. Napetost se stopnjuje vse do nenavadnega konca, ob katerem dobimo obcutek, da se zgodba pise sama od sebe.
Hotel Abbazia je peta kriminalka slovenskega mojstra detektivke, ki je tokratno dogajnaje postavil v Opatijo in Maribor. Visji kriminalisticni inspektor Martin Vrenko z zeno Mojco dopustuje na opatijski rivieri. Ona na plazi prebira knjige, medtem ko on udobno zleknjen lista casopise in opazuje dogajanje na morju. Ze rahlo zdolgocasenemu pozornost pritegne novica v lokalnem casopisu o smrti lastnikov hotela Abbazia v Opatji: Umoril zeno, nato si sodil sam. Poklicna radovednost ga napelje k temu, da podvomi v zapisane navedbe. Spomni se svojega prijatelja kriminalista Anteje Houre iz reske policijske uprave in ga povabi na pijaco. Beseda da besedo in Vrenko se vkljuci v razresevanje primera. S Houro preigravata stevilne scenarije, primer je kompleksen, zaslisati je potrebno stevilne osumljence in predvsem razresiti nelogicnosti, ki se pojavljajo. Med drugim se zastavljajo naslednja vprasanja: Kaksno vlogo imajo nalivna peresa? Kdo in kdaj je napisal dolocena sporocila? Ali imata kaksen vpliv sprememba prostorskih nacrtov in lastnistvo hotela? Bi lahko bil morilec kdo od sumljivih gostov, morda zadeta hipijevska Slovenca, italijanska ljubimca, starejsi par iz Maribora, ali kdo od delavcev hotela Abbazia?
Evropa je cetrta kriminalka slovenskega mojstra tega zanra. Kot tudi prejsnje se dogaja v Mariboru.
Crn mercedes se prebija skozi temacno jesensko dezevje. Z dunajskega letalisca proti Mariboru pelje goste na mednarodno znanstveno konferenco z naslovom Evropa danes. Med njimi je tudi kanadski profesor Kevin Douglas, zvezda srecanja. Naslednje jutro ribic v Dravi najde truplo, ugledni profesor pa cez noc skrivnostno izgine. Kmalu se obe dejstvi povezeta. Kriminalisti domnevajo, da je slo za prometno nesreco s pobegom, a vse le ni tako cisto, nekatere okoliscine namrec nakazujejo na umor. Preiskava zaide v slepo ulico, saj za to dejanje ne najdejo ne motiva niti osumljencev. Nekaj mesecev kasneje se zgodi nov umor, in sicer ob prisotnosti nekaterih udelezencev konference. Primer je zapleten in se ne premakne z mrtve tocke, dokler se Vrenko ne zagleda v fresko Mrtvaski ples.
Tajkun je se ena v nizu znacilnih Demsarjevih kriminalk. V njej se ponovno srecamo z izmisljeno pohorsko vasico Vodnjaki (gre za drugo knjigo v istoimenski trilogiji). Zlocini se tokrat vrtijo okrog znanega podjetnika, enega bolj premoznih Slovencev, Stefana Matjasica in njegove druzine.
Povezovalna nit stevilnih zgodb je Sara Matjasic, Stefanova hci, ki obiskuje osmi razred osnovne sole. Tezave ima pri slovenscini, v prostem casu pa nastopa v TV oddaji, ki jo na nacionalni televiziji rezira njena polsestra. Z ocetovim obiskom sole zaradi ucnih tezav se sprozi tok dogodkov, med drugim Sara po snemanju TV oddaje na poti iz Ljubljane v Maribor izgine. Izkaze se, da gre za ugrabitev z zahtevo po odkupnini. Matjasic gre takoj v akcijo in, ne da bi vpletal policijo, najame nekoga, da bi nasel in resil hcer. S tem se zadeve zacnejo sele resno zapletati, saj pride do umora, ki mu sledijo se drugi. Detektivski tim se tokrat spoprime s kriminalnimi dejanji brez sveze upokojenega inspektorja Martina Vrenka, ki pa se, prostovoljno ali tudi ne, vmesa v razresevanje primera. Roman prepleta vec plasti, studijo bogate druzine, odnose in vrednote, ki vladajo v njej, strategije delovanja brezobzirnih podjetnikov, usode velikih projektov, ki preobrazajo podobo celotnih krajev in vplivajo na usode malih ljudi, probleme prekarnosti, mehanizme razpisov za umetniske projekte; predvsem pa se v romanu razkrivajo zapleteni odnosi med ljudmi, ki so mnogokrat generator nezadovoljstva in
sporov.
