Roman, ki ga avtor, sicer zdravnik, psihiater, psihoanalitik, esejist, pisatelj in literarni teoretik, sam opredeli kot bildungsroman, razvojni roman, poznan tudi kot vzgojni ali izobrazevalni roman. To je vrsta romana, v katerem se duhovni razvoj junaka prikazuje skozi ucenje in zivljenjske izkusnje in ga spremlja od otrostva dalje.
Roman Zgodba iz neke druge hise postavlja v ospredje idejo skupnosti in (ne)unicljive medosebne vezi, obenem pa zarise kontrast med izobrazenim, tehnolosko razvitim in dokaj zaostalim okoljem. Dogajanje romana je umesceno v sredino 19. stoletja, vendar tematsko ni vezano na cas, saj je njegovo sporocilo univerzalno: »Na vsak nacin je potrebno, da se psihicno razvijamo, kar nam omogocijo knjige in pomembni medosebni stiki onkraj povrsnosti. Polno zivi le tisti, ki ima odprt um in srce.« V skladu s tem skusajo ziveti clani nenavadne druzine, na celu katere je sestindvajsetletni Martin. Toda zaradi svobodomiselnosti in liberalnosti naletijo na neodobravanje okolja, ki strah pred tehnoloskim napredkom, inovacijami, znanjem in spremembami izraza z iracionalnimi odzivi, saj prisotnost nekonvencionalne druzine ogroza ustaljena razmerja in predstave, kako je treba ziveti.
Avtor se v preteklost vraca z mojstrskim poigravanjem z arhaizmi in nekoliko metafizicno pisavo, opisi pokrajine pa so tako slikoviti, da se zazdi, kakor da je pripeta na custva osrednjih likov. Roman bralca popelje v vznemirljiv, skoraj magicen svet, stkan iz prijateljstva, zelje po odkrivanju sveta onkraj ustaljenih tirnic in odmikanja od tradicionalnega nacina zivljenja. Na subtilen nacin prikazuje pomen skupnosti, ki dandanes izgublja svojo vrednost, in opozarja na razkol med zagovorniki izobrazevanja in znanosti ter tistimi, ki temu oporekajo. Napetost se stopnjuje vse do nenavadnega konca, ob katerem dobimo obcutek, da se zgodba pise sama od sebe.
