Nadaljevanje pripovedi o skupini fantov, o hokejski ekipi, ponuja vpogled v glave mladih sportnikov. Ponovno so postavljeni pred izziv, a tokrat so njihov najvecji nasprotnik prav oni sami. Ovire, ki nastajajo v mladih glavah, se poveca tudi kruta narava. Ko na vrhu Pece nenadoma zarohni neurje, bodo fantje morali ponovno dokazati, da so prava hokejska banda.
Branko Gradisnik (1951) slovi kot pisec zanra »naredi-se-sam(a)« (Iskanje izgubljenega zdravja in Iskanje srecnega razmerja). V knjigi Kronika koker koronika, s katero od 26. februarja do 6. maja dnevnisko sledi kovidu-19, pa ti tematiki medsebojno oplaja. (Pomagajo tudi mnogi prijatelji, ki so nadvse zanimivi dopisovalci.) Prvi del knjige je predvsem manicna (a tudi humorna) upodobitev univerzalne ujetosti zdravstva, medijev, gospodarstva, oblasti in ljudstva v pandemijo, s poglavjem »Kaj zmore pes« (14. aprila) pa se avtor zacne prebijati iz kovidskega obroca na svobodo, kjer je mogoce dihati brez zunanjega in notranjega nagobcnika. Poslej ga ne iztiri nobena rec vec, celo rezultat obeh testov pri dr. Miroslavu Petrovcu ne - pogruntal je bil svoj recept za telo in za duso.
Roman je sestavljen iz treh delov, osrednji je vojni dnevnik Ostijeve matere, ki je izjemno, dragoceno in pretresljivo prievanje, ki bo, po mnenju recenzenta Boris A. Novaka "obveljal za enega izmed najpomembnejih dokumentov troletnega obleganja Sarajeva". Ta, skupaj z Ostijevimi monimi zgodbami, spomini in razlagami dejansko tvori 'srhljivo' ta pridevnik iz naslova je karseda utemeljen podobo bosanske vojne in vzporednih dogajanj v drugih okoljih, vkljuno s slovenskim. Tretja razsenost besedila so zelo natanni opisi Ostijeve bolezni in spopadanja z njo, ti podeljujejo vojnim pismom oz. dnevnikom njegove matere ter njegovimi spominom na to obdobje dodatno eksistencialno zavest. V prepletanju razlinih elementov je to besedilo zelo zanimivo in inovativno, ali kot v recenziji zapie Novak "kljub temu da gre za stvarna dejstva in verodostojne dogodke, uinkuje celota romaneskno."
Gre za tretji mozaini biografski roman Josipa Ostija (prva dva, Duhovi hie Heinricha Blla (Mladinska knjiga) in Pred zrcalom (Zaloba Pivec), sta izla leta 2016 in 2017) v neformalni trilogiji.
Monografija dr. Vlaste Stavbar Majniska deklaracija in deklaracijsko gibanje: slovenska politika v habsburski monarhiji, od volilne reforme do nove drzave 1906-1918, je eno od kljucnih del, ki osvetljujejo narodnopoliticni polozaj Slovencev v zadnjem letu obstoja habsburske monarhije. Pomembno prispeva k njegovemu razumevanju in razumevanju odzivov nanj, tako med sirokimi plastmi slovenskega prebivalstva kot med slovenskimi politicnimi elitami. Monografija opozarja, da prelomni casi narodne zgodovine v resnici zahtevajo skrben zgodovinopisni pogled, da lahko celostno ovrednotimo svojo narodno-zgodovinsko izkusnjo in opredelitve, ki so jih oblikovale.
Kljucnik #metoo (in njegove variante v razlicnih jezikih sveta) je zelo kratka beseda. A je beseda, ki ima izjemno moc. Zrtvi spolnega nadlegovanja in nasilja podeljuje glas. Glas, ki ji je bil z dejanjem nasilja odvzet. Glas, ki so ji ga odvzeli se mnogokrat po tem, ko je bilo dejanje storjeno. Glas, ki so ji ga odvzeli tisti, ki bi morali kaznovati storilca, in tisti, ki so odvrnili pogled.
Kot nam predstavi avtorica Nika Kovac, se spolno nadlegovanje in nasilje praviloma ne zgodita v temnih samotnih ulicicah in ju praviloma tudi ne povzrocajo neznanci. V veliki vecini primerov je storilec zrtvi poznan, se vec, nanjo ima vpliv in je na poziciji moci. Avtorica jasno pokaze, da smo kot skupnost odgovorni prisluhniti zrtvam in jim olajsati prijavo tega kaznivega dejanja, ce ga ze ne moremo povsem prepreciti.
Knjiga podaja definicijo spolnega nadlegovanja in nasilja, opisuje gibanja in kampanje, ki jih je sprozilo gibanje #metoo, in spremembe, ki jih tovrstne akcije prinasajo. Vmes pa zgodbe in izpovedi zrtev ter osupljive ilustracije Samire Kentri´c.
Ali kot v uvodniku pove avtorica sama:
Zelim si, da je knjiga vodnik po vprasanjih, povezanih s spolnim nadlegovanjem in nasiljem, sopotnica in glas stevilnih, ki so nam zaupali svoja pricevanja tekom kampanj, zaveznica zrtev in spodbuda za nove druzbene boje na tem podrocju.
Prva knjiga kultne serije Stoparski vodnik po Galaksiji v odlicnem prevodu Alojza Kodreta. Nekega cetrtka v casu kosila je Zemlja unicena zaradi gradnje hiperprostorske obvoznice. Arthurju Dentu, ki se je moral ze navsezgodaj soociti z rusenjem svoje hise, ni nobeno od teh dejstev prav nic po godu. Nekaj sekund pred unicenjem Zemlje ga resi njegov prijatelj Ford Prefect, Nezemljan pod krinko, ki se predstavlja kot brezposeln igralec. Dinamicni par tako zacne svojo galakticno odisejado, na kateri prav kmalu sreca Zaphoda Beeblebroxa, Trillian ter depresivnega robota Marvina.
Obiski so zbirka kratkih zgodb, v katerih se avtorica poigrava tako s stevilnimi druzbenimi stereotipi kot s pricakovanji bralcev. Zbirka je sestavljena iz treh delov - Obiski, Dotiki in Zvoki. Kaj vse se lahko zgodi med obiskom? Do cesa vodijo dotiki in zvoki?
V zgodbah se razkrijejo navidezno idilicne druzine, prijateljstva ali zgolj nakljucni odnosi, v katerih se skrivajo nerazresene travme in frustracije, ki izbruhnejo v najrazlicnejsih oblikah in prinasajo vrsto posledic ...
Zgodbe Samante Hadzi´c Zavski bralcu prigovarjajo, naj premisli, kje so meje njegove lastne vesti, in predenj postavljajo ogledalo, ki zrcali paleto njegovih lastnih obcutij. Najsi gre za trenutke, v katerih si dovoli biti ranljiv, mascevalen, sibak ali brutalen, v zgodbah zacuti tako svoje kot tudi druzbene rane. Obiski ne predstavljajo nekega namisljenega sveta; gre za nas vsakdanji svet, ki ga pisateljica spretno pne na okvir svoje imaginacije.
Avtorica s preprostim in lahkotnim slogom uravnotezi vsebino pripovedi, ki izpostavljajo druzinske travme, stiske zensk, ujete v druzbenih vlogah in razmerjih, in ranjene moske z zivljenjskimi frustracijami. Z vsako zgodbo rusi tabuje in razkrinkava privzgojene lazne slike srecne druzine, zakona in odnosov kot takih.
Dogajanje romana je postavljeno v Maribor leta 2009, ko se posledice ekonomske krize odrazajo v vse vecji druzbeni razslojenosti in visoki stopnji brezposelnosti. Vecina literarnih likov se bori z raznimi obsedenostmi.
Ena od oseb se v boju proti tegobam zivljenja zateka k numerologiji, zvezdnim kartam, nihalom, kartam srece in drugi navlaki, s katero jo zasipava njena vedezevalka. Drugi lik je zasvojen z igrami na sreco, vsak teden izpolni sistemske loto listice za vec sto evrov, vmes kupuje po dvajset in vec hitrih sreck, jih pocasi a vendar hlastno odpira, da bi v njih prebral brez dobitka, enkrat na teden se vozi cez mejo v Italijo in tam kupuje srecke euro loterije, saj si obeta glavni vec desetmilijonski dobitek. Tretja oseba se proti tegobam bori z anoreksijo, strada, skorajda nic ne je, ko jo tu in tam le prevec zvije in ponoci v temi stanovanja pogolta staro zemljo, se nato kaznuje in vec dni pije samo ustekleniceno vodo. Cetrti, ki je med drugim tudi zrtev, je obseden s potrosnistvom. Vozi BMW-ja X5, kupljenega na lizing, ki pa mu ga ukradejo. Pravkar si je nabavil drago, tezko zapestno uro ... Peti protagonist je obseden s filmskim likom Williama Fosterja v filmu Falling Down. Kot on bi tudi Vladimir Filipcic najraje pobil vse okrog sebe, zato si nabavi celo pistolo.
Inspektorja Vrenka in njegovo ekipo na pravo sled koncno pripelje skrbno varovana druzinska skrivnost ...
Roman Penzion prinasa pripoved o poljskih Judih - o tistih, ki se vedno zivijo na Poljskem, pa tudi o tistih, ki so tam ziveli nekoc, danes pa ostajajo navzoci v zavesti in spominu naslednjih generacij. Zacne se s prihodom mladenica iz Varsave v letovisce, ki ga je kot otrok pogosto obiskoval z babico. Zdaj v penzionu sreca nekaj ostarelih gostov - to so Judje, ki so preziveli holokavst in se ga spominjajo kot majhnega decka. V penzionu se preteklost srecuje s sedanjostjo, vse se odvija kakor v snu, kakor da bi tam od mrtvih vstali duhovi umrlih, z njimi vred pa tudi vsi njihovi prepiri, pomenkovanja in nekdanji pripetljaji. Za starejse se zdi preteklost tako blizu, da je skorajda mogoce stopiti vanjo, toda njihov luknjicast spomin nacenjajo najrazlicnejse starostne blodnje. Spoznanje, da so pravzaprav zadnje price predvojnega sveta poljskih Judov, je za mladenica tragicno, zato se cuti dolznega, da jim na jesen zivljenja stoji ob strani. V romanu, iz katerega zari cloveska toplina, hkrati pa ga prezema rahla ironija, je poglobljeno prikazano, na kaksen nacin je judovska tradicija se vedno ohranjena na Poljskem in kako raznolika je pravzaprav.
Vzgibanka je cetrta pesniska zbirka Zeljka Perovi´ca v slovenskem jeziku. Ce bi jo bilo treba oznaciti z eno samo besedo, bi ta beseda bila metamorfoze, saj je lirski subjekt vpet v svet, ki pesniski jaz posredno in neposredno spreminja in klese.
Zeljko Perovi´c je priznan slovenski pesnik in prevajalec, prejemnik Lirikonovega zlata in naziva »vitez poezije« na Pesniskem turnirju v Mariboru. Vzgibanka je njegova cetrta pesniska zbirka v slovenskem jeziku. Ce bi jo bilo treba oznaciti z eno samo besedo, bi ta beseda bila metamorfoze, saj je lirski subjekt vpet v svet, ki pesniski jaz posredno in neposredno spreminja in klese. Smrt ljubljene osebe ga globoko pretrese, v tem casu zalosti in soocanja z njo se bori z razlicnimi impulzi, notranjimi sunki in kriki, ki cakajo, da se udejanjijo skozi poezijo. V tem obdobju prevladujeta tisina in tiho ihtenje, pod katerima pa se rojevajo besede, ki to novo samoto upesnjujejo. Temu v nadaljevanju zbirke sledi vzgib, saj se zgodi nova blizina in s tem vnovicen vzlet, ki pesniku omogoca novo vitalnost. Gre za poezijo neznih tonov, ki zarezejo po sredi in neposredno - v izrazu in motivih, ki nas postavijo v prostor in cas, ki se vedno znova in znova razstavljata in sestavljata.
Zasvojenost s seksualnostjo je unicujoca bolezen, ki prizadene milijone ljudi po vsem svetu; ne le zasvojene, z njimi vred tudi vse tiste, ki jih imajo radi in so del njihovega zivljenja. Knjiga tako njim kot strokovnjakom ponuja poglobljeno znanje o zasvojenosti s seksualnostjo in najnovejsa dognanja nevroznanosti, ki pomembno vplivajo na oblikovanje programov pomoci. Pojasnjuje tudi, kako nove tehnologije vplivajo na delovanje cloveskih mozganov, nase odnose in delo, pa tudi spolnost. Posamezna poglavja obravnavajo razlicne pojavne oblike te zasvojenosti, opredelitev in dejavnike tveganja za njen razvoj, delovanje mozganov in nevrobiologijo zasvojenosti, travmaticne izkusnje, ki vplivajo na razvoj zasvojenosti, in komorbidnost. Posebej se posvecajo tudi zasvojenim zenskam, partnerjem, razkritju, vplivom pornografije in internetnega seksa na partnerske odnose in mladostnike, pastem sodobne tehnologije, razlicnim oblikam kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost otrok in odraslih, razlikam med zasvojenskim seksom in zdravo spolnostjo ter iskanju ustreznih oblik pomoci. Oblike spolnega izrazanja so tako raznovrstne, kot smo razlicni ljudje, in v tem se odraza lepota in raznolikost cloveskega zivljenja. Poezija in proza pricata, da so nekatera najlepsa cloveska dozivetja povezana prav s spolnostjo, obenem pa sta tudi polni primerov, kako se ljudje vedemo, ko postane spolnost osrednje vodilo nasega zivljenja. Knjiga opisuje zapleteno dinamiko zasvojenosti, povezano s seksualnostjo v dobi interneta in elektronskih naprav.
Admiral Mahi´c je eden najpomembnejsih sodobnih bosanskohercegovskih pesnikov. Zbirka Vozni red ljubezni prinasa prevode iz dveh njegovih zbirk Planinski vodomet (2008) in Ljubezenski vozni red (2011), k temu pa je dodanih se nekaj pesmi, ki so nastale na njegovih bivanjih v Sloveniji v zadnjih letih. Ze v naslov je zbirke je brezkompromisno polozena beseda ljubezen, kot temeljni princip bivanja, katere iskalec, zasledovalec in vernik je. Ob njegovi boemski naravi in tudi v navezanosti z njo so njegova stevilna potovanja in bivanja v tujini njegov drugi temeljni vir poezije. Kamor koli gre, se dotika sveta s poezijo, pri tem je elokventnen, igriv v jeziku, sproscen v imaginaciji, njegove pesmi so pravi poeticni izbruhi, ki jih preveva izrazit humanisticni ton. V ospredju je pesnik kot opazovalec in presojevalec sveta in bivanja.
Pod tem pomenljivim naslovom se skriva konceptualna zbirka, ki tematizira slovo od mladosti (ki jo je v slovenski poeziji utemeljil Preseren z istoimensko pesmijo). V njegov inventar mladosti, pa kot najvidnejsi vstopata mamina zelja, da bi bil puncka in pa obcutek »brezdomnosti«. Svoje mladosti se Vrecar loteva neposredno, custveno in odkrito. Seveda ni celotna zbirka vezana na zemljevid njegove osebne zgodovine, temvec zgolj nekatere kljucne pesmi, ostala poezija je podobna, kot jo najdemo v njegovih predhodnih zbirkah. V zbirki Vrecar polaga pred nas na tnalo, svoje travme in strahove, svoje odnose, svojo seksualnost, svoja estetska izhodisca, svojo filozofijo, skratka vso svojo esenco. Vcasih je igriv in svoboden v imaginaciji kot Salamun, vcasih gleda na zivljenje kot eksperiment kot Grum, vcasih je smrtno resen kot Dane Zajc, vcasih je provokativen kot Svetlana Makarovic. S to zbirko se Tomislav Vrecar utrjuje med najbolj energicnimi, vitalnimi in izrazno mocnimi pesniki mlajse srednje generacije, ki jezdijo na valovih casa, ki ga zivimo. S to zbirko pa je bil nominiran za Veronikino nagrado 2012.
Razred je nenavaden, svez mladinski roman. Pripoveduje ga mladostnica, ki bi jo pravzaprav moralo razganjati od hormonov, a raje bere, se prepusca zgodbam in celo pise romane o svojih vrstnikih.
Zacne se s 1. septembrom, dnem, ki si ga mnogi solarji ne zelijo , saj naznanja konec pocitnic in novo solsko leto. Za stiri sosolce in njihove prijatelje se spet pricne »monotonost sprasevanja, kontrolk, zaprasenih ucbenikov in ucne snovi, ki, kakor koli jo obrnes, nima smisla.« Frajer Grega, barbika Sara, odstopajoca Spela in ta nova Nonto si ne bi mogli biti bolj razlicni. Skozi niz njihovih pripovedi izvemo, kako Razred obvladujejo (m)ucitelji, prijateljske vezi, puberteta, prve ljubezni in druzinske drame.
V pesniski zbirki Las pur dir Erike Vouk najdemo 40 pesmi z raznolikimi motivi, ki se lotevajo predvsem stevilnih bivanjskih leg lirskega subjekta. Prispodobe v pesmih so povecini vzete iz mediteranske narave in miljeja, ki sta zanjo neizcrpen vir metaforike. Razen v nekaterih bolj abstraktnih pesmih, ko je avtorica osredotocena na besedo kot tako, samo na sebi, tako da dobesedni pomeni secirajo zivljenjska obcutja in lege neposredno. Pesmi so zgoscene, a sporocilno mocne, v njih je neizbrisen pecat prodornega pesniskega pogleda in cuta, ki se nikoli ne ustavi na povrsini dolocenih bivanjskih pojavnosti, temvec jih s prefinjeno jezikovno eleganco osvetli v globino, da zelo cutno nazorno zasijejo pred bralcem.
Pesniska zbirka pesnice in glasbenice Klarise Jovanovi´c, ki v "haikujskih" trivrsticnicah upesnjuje kolorit nase kulture.
Avtorica spremnega besedila o Alenka Jovanovski o zbirki zapise: "Klarisa Jovanovi´c zavestno in odlocno prelamlja z utvaro o tem, kaj naj bi bil haiku. Trivrsticnice v Kimonu so antihaikuji, napolnjeni z vsebinami, ki pripadajo mediteranski kulturi in evropskemu pojmovanju osebnosti. Za trenutek v teh pesmih zasijejo delcki grskega mita, biblicne zgodbe, slovenske srednjeveske ljudske pesmi, arhetipskih vzorcev: nekaj starodavnega, nekaj, kar pesnica naslika s patino starodavnosti, a hkrati tako, da je obenem sodobno, »nase«."
Antahkaran je pojem stevilnih pomenov, vsem pa je skupno, da ponazarja nekaksen (mavricni) most, bodisi med fizicnim in dusevnim, bodisi med razseznostjo uma in njegovo transcendenco, oziroma umom in tako imenovanim visjim umom.
V prvencu mlade pesnice, ki je omenjenemu pojmu v naslovu pridodala se druge obraze Lepote, vstopamo v pesniske svetove, v katerih se pesnica komaj zaznavno dotika stvari, spet drugic s skrito mocjo nagiba gore daljnih pokrajin, ali pa poglablja reko in ulice domacega mesta. Ko vstopa, ne prestopi praga, ker med zunanjostjo in notranjostjo ni razlike in ker je visina in locljivost razdalj nevidna in neotipljiva. Tudi zato se bralec s svojim »bralnim obzorjem« in svojo »bralno zgodovino« ne dotakne tega nenavadnega in skrivnostnega pesniskega sveta, ampak je pesem ta, ki mu s svojimi prsti skoraj brezcasna seze skozi kozo, se preden je prebrano sploh ponotranjeno.
V sredisce te pesniske zbirke je Perovi´c polozil eroticno razmerje do sveta, casa in zenske.
Skozi kratke in odsekane proste verze evocira "palimpsestne" pokrajine, ki so iskreno priklicane spominske podobe in obenem suvereno preigravanje modernisticnih pesniskih postopkov ter tvorjenja besed, s katerimi sestavlja razsuti cutni svet. Povelicuje moc jezika, a se obenem zaveda sobivanjskih neizrekljivosti in nicevosti. Pogovarja se s pesniskimi sodobniki, seze v grsko bajeslovje (pobozat orfejevsko usodo), na trenutke je ironicno kriticen, a najraje ostaja zvest ubrani intimisticno-modernisticni izpovedi, sledenju brezcasja in obenem zavedanja koncnosti. Sinapse so izvirna pesniska prispodoba nasega cutnega in duhovnega (ne)pretoka in (ne)zaznavanja. S svojo pronicljivo pesnisko duso je Zeljko Perovi´c tokrat v slovensko poezijo stopil globlje in visje in s tem postal pomembno slovensko pesnisko ime.
Misa je igriv devetletnik, ki zivi v najboljsem mestu na svetu, v Pragi, in rad igra nogomet. Ko v njegovo rojstno mesto vkorakajo Nemci, se vse spremeni. Zgodovina se odvija pred njegovimi ocmi, posrka ga vase in Misa se sooci z najhujso nocno moro. Oceta, pomembnega moza v praski judovski skupnosti, nekega vecera odpeljeta dva esesovca in Misa ga ne vidi nikoli vec.
Nemci vsak dan kaj prepovejo: Judje ne smejo vec v solo, ne smejo v kino ali trgovino, ne smejo igrati nogometa v parku, ne smejo opravljati svojega poklica. Vzamejo jim domove in jih prisilijo, da nosijo zvezdo rumene barve. Miso ta zvezda se posebej zge, saj, prisita na prsih, ze od dalec naznanja, kdo je.
In ko mora Misa Prago nazadnje zapustiti, se mu sesuje svet. Njega, mamo in sestro Nemci posljejo v koncentracijsko taborisce Terezín. Terezín je grenko-sladka izkusnja, druzba nesarimov - orlov, kot se imenujejo fantje iz njegove sobe, mu da krila, da prezivi. In se vedno je Terezín dovolj dalec od mesta na vzhodu, od kraja, kamor vozijo transporti in ki se mu rece Auschwitz.
Avtor Michael Gruenbaum se je odlocil, da svojo zivljenjsko zgodbo pove mladim bralcem, saj si zeli, da se grozote, ki jih je videl in dozivel, ne bi nikdar vec ponovile. Todd Hasak-Lowy, dejanski pisec besedila, pa ni hotel le povzemati dogajanja, bralca je postavil
in medias res
in mu s prvoosebno pripovedjo v sedanjiku omogocil vstop v sredisce dogajanja. Roman je napisan tako, kot je dogodke videl Misa, z njim jocemo in se veselimo, predvsem pa tudi nas na prsih zge tista rumena zvezda.
Knjiga je prevedena v stevilne jezike, med drugim v cescino, nemscino, francoscino, ruscino, ukrajinscino in grscino. Prejela je mnoge nominacije in nagrade, med drugim National Jewish Book Award, Parent's Choice Gold Medal Award, Eureka! Nonfiction Children's Book Silver Award.
Roman postavlja v ospredje problem nasilja v druzini, pogosto se vedno tabuizirane, predvsem pa prepogosto zanikane teme - tako s strani zrtev kot s strani nasilnikov.
Glavna junakinja brutalno iskreno spregovori o svoji izkusnji. Kot najstnica se po tragicni nesreci starsev (razlog odkrije sele na koncu) iz kraske vasice preseli v Celje, kjer spozna moza. Zaradi travmaticne izgube je se posebej ranljiva, prenasa mozevo stopnjujoce nasilje, v iskanju notranje moci se sooca z lastnimi strahovi, neodobravanjem okolice in druzbenimi omejitvami. Ob tem postopoma odkriva tudi pozabljeno poslanstvo sebe kot ljubiteljice in opazovalke ptic. Z izpovedjo se prepletajo njeni otroski pticji dnevniki in spoznanja pripovedovalca, ki na koncu vsakega poglavja nakaze smer dogajanja, kot ga dolocajo ptici. Ampak tudi ti so zrtve, trgovina s ptici kot gurmanskimi specialitetami, je le se en odraz nasilja. Pretresljiva, psiholosko poglobljena zgodba z ucinkovitim suspenzom in prestopom iz osebnega v druzbeno kritiko.
When a traveller walks through the old remnants of Persia's mighty past, they are struck by its beauty. The message from the past of this amazing civilisation is still very much alive. Those who want to understand modern Iran must first learn about the rich history and culture of Persia. It is no coincidence that in ancient Achaemenid Persia, Cyrus II, as its first ruler, ordered a decree to be inscribed on a clay cylinder that is believed to be the first declaration of human rights, in which he states his wish to be benevolent and merciful to all conquered nations and tolerant of the religions of his subordinates. This and many other examples illustrate the amazing spirit that reigned in this area. The goal of this book was not only to present Iran in a multifaceted way, but also contribute to a better understanding of Islam. We should all be aware that only by understanding other cultures and showing the tolerance to other beliefs and religions that comes from this understanding can we all make life together on this unique and marvellous planet better.
Ignac Schmidt v svoji peti knjigi v barvni lestvici predstavi depresijo. V uvodu nas seznani s pojmom in nesluteno razseznostjo bolezni, ki v aktualnem casu dozivlja eksponenten razmah.
Depresija je med najbolj unicujocimi psihiatricnimi motnjami. Po podatkih WHO je v starostni skupini od 15 let do 44 let vodilni vzrok invalidnosti. Okoli 70 odstotkov oseb z depresijo nikoli ne dobi pomoci. Pri okoli 80 odstotkih oseb z depresijo je prizadeto vsakodnevno delovanje, se posebej na delu. Kapitalisticni pogled na depresijo poudarja izgubo delovnega casa, padec produktivnosti, absentizem, brezposelnost in velike stroske. Statistika predpisovanja antidepresivov je osupljiva. Stevilke samo rastejo.
Avtor se v knjigi sprasuje, kaj je s to depresijo, da jo srecujemo povsod okrog nas, pri znancih, prijateljih, sodelavcih, klientih vseh starosti, da polni medije vseh vrst, o depresiji govorijo romani in filmi.
V 23 poglavjih je nanizanih nekaj najpomembnejsih podrocij in primerov depresije, dopolnjenih z naslovi knjig in filmov, ki obravnavajo problematiko. Kot vselej, nam avtor obravnavano tematiko dodatno predstavi z risbami, ki so mu jih narisali klienti v njegovi dolgoletni praksi. V sklepnih poglavjih ponudi tudi moznosti izhodov iz tezav, nacine pomoci in samopomoci.
In zakljuci z mislijo: »Vedno gre za svetlobo in temo. Ko se svetloba dneva umakne temi noci, z uzitkom globoko vdihnite, dovolite si to in se zavejte, da ste se pretolkli skozi se en dan. Jutrisnji bo ze nekaj drugega.«
Junaki romana Desetka se ponovno vracajo na sceno. Tezave z odrascanjem se nadaljujejo, le da so tokrat za odtenek bolj odrasle.
Clani novoustanovljenega benda F. A. K. - Fiksi, Aska in Krokar - se ob pripravah na prvi koncert soocajo se z ljubeznijo in spolnostjo.
Ob tem je vsak od njih sredi ljubezenskega dogajanja, drugi desetkarji jim poskusajo pomagati, a je vse se slabse. Zaposluje jih predvsem kopica vprasanj. Zdi se, da so odgovori najvecja neznanka odrascanja. Pa je res tako? Avtorica Cvetka Bevc nam z obilico humorja in s kanckom muzikalicnosti pomaga resiti enacbo mladostniske ljubezni in prvih srecanj s spolnostjo.
F. A. K. je nasa identiteta. Zascitni znak. Nasa moc. In s to mocjo se ni dobro igrati. Ker je hujsa kot bomba, ki bi padla na solo in jo razrusila. Za nas gre!
Nekateri pravijo, da je Finale parodija. Drugi, da razkriva umazano resnico o nogometu. Sport, ki mu sledijo milijoni, odraza nase globlje vrednote, prepricanja in prioritete. Hans Kaspar v tej miselni zagonetki predstavi nogomet in ozadje Evropskega prvenstva 2020 z edinstvene perspektive.
Ja, prav ste prebrali. Kaspar pise o Evropskem prvenstvu v nogometu leta 2020. Govori celo o tem, da nam bo UEFA isto stvar prodala dvakrat. Je to res mogoce? Opozarjamo vas - ko boste prebrali Finale, boste nogomet morda zasovrazili. Ali pa se bolj vzljubili. Resnice namrec ne spremljajo ognjemeti in bombasticni naslovi, ponavadi vstopa skozi stranska vrata. Z zgodbo o evropskem prvenstvu v nogometu 2020 smo ji ta vrata priskrnili. Odprite jih na stezaj in jo povabite noter.
»Prebral v enem susu. Zeitgeist kot tak. Vrhunski tekst. Monty Python v digitalni dobi. Druzbeno-politicna analiza erste klasse.«
