One of Slovenia's foremost columnists, Miha Mazzini is an astute observer of the human condition. However, as is often the case, what makes us human is also what we would prefer to stay hidden, for example - as Miha Mazzini's short stories make blatantly evident - that greed has become a virtue. These fascinating stories provide a piercing insight into the economy of human relationships in a technicised world, in which nothing is for free and everyone will be the victim of someone else's greed.
Miha Mazzini (1961) is an award-winning writer and screenwriter, author of more than 30 books, including literary fiction, nonfiction, children's books, and manuals, translated into 11 languages. He has directed feature films, documentaries, and short films. Mazzini holds an MA in Creative Writing for Film and Television and a PhD in Anthropology of Everyday Life.
The included short stories have been selected from the short story collection Greed.
»Tako inteligentno napisane zgodbe, da jih med padanjem iz smeha v tesnobo in spet nazaj lahko razume cisto vsak ter se pri tem sprasuje, zakaj jih ni napisal sam. Pa jih ni! Napisal jih je lahko samo Mazzini (in naj se zato cvre v peklu)!«
Izbrisana je zgodba o samski mamici Zali, ki v porodnisnici ugotovi, da je ni v racunalniskih sistemih, da uradno ne obstaja ne ona ne njen novorojencek. Je roman o tem, kaj se je dogajalo Slovencem, rojenim na napacnem koncu razpadle drzave, ki so jim v devetdesetih letih na upravnih enotah luknjali osebne izkaznice. Kaj se zgodi, ce izpades iz sistema? Lahko te izzenejo iz drzave, morda ti sosedje zasedejo stanovanje, ostanes brez sluzbe, zdravnika, celo otroka ... Zalino mrzlicno iskanje resitve se prelevi v napet triler, ki spotoma podrobno razisce anomalije slovenskega druzbenega sistema.
Devet literarnih nanizkov v Duhovih pred bralca postavlja kar nekaj vprasanj za prevetritev ustaljenih literarnih obrazcev, za odfocljavanje kod in postanih, od tradicije zapovedanih mitskih tem. Skupna nit Duhov je tipicna za poznavalca dramatike: sovraznik je povsod, ce ni zunaj nas, je pa v nas samih. Zgodbe so snovno in tematsko bogate in raznolike, znacilen zanje je tisti pristop, ki umetnost pojmuje kot umetnost, temeljeco na ustroju sveta. Smiselno dojemanje zivljenjskih zgodb, custveno urejanje in notranje ozivljanje Mazzinijevega zgodbenenega sveta ne prikazuje kot urejenega in skladnega, temvec polnega notranjih razpok, nastalih bodisi iz vojnih dogajanj v bliznji preteklosti in bliznjih krajih bodisi izvirajocega iz tistega, kar imenujemo druzinsko ozadje in socasnost odtujenega, popredmetenga sveta, kjer ni prostora za pristne cloveske stike, kjer so prijatelji le virtualni in kjer je eksistencialni vzklik samo se: Mar bo soping odpadel? - Iz spremne besede Barice Smole
Otrostvo je avtor podnaslovil kot »avtobiografski roman v izmisljenih zgodbah«. Roman, ker vseskozi srecujemo istega decka, isto usodo, katere nadaljevanje smo spoznali se v nekaterih drugih, ze napisanih Mazzinijevih romanih, predvsem Kralju ropotajocih duhov. Zgodbe, ker so spomini na najzgodnejse otrostvo taksni kot podobe iz sanj ... resnicnosti so trdna tla izpodmaknjena, znajdemo se v labirintu tesnobnih, vcasih groteskno smesnih slik. Osrednja oseba je versko blazna babica, ki kar naprej umira, pa spet ozivi - usodne bolezni le niso tako usodne, res pa je, da se vraca tudi se dolgo potem, ko ze lezi na pokopaliscu (pod nagrobnikom z napacnim imenom). Potem so tu se (pre)pogumni prijateljcki iz dvorisca, zagrenjena, vecno odsotna mama in strici, med katerimi igra ocetovsko vlogo Vinko: »Poba, pomni: spomini so kot davkarija, nikoli se jih ne znebis.«
Kartograf Robert kupi ukradeno elektronsko tablico in z njo skrivnost, ki ga obsede. Ceprav je zivel osamljeno, skoraj izolirano zivljenje, ga radovednost pozene med ljudi, v tvegano risanje zemljevida tujih zivljenj. V idilicnem gorskem letoviscu se pocasi odstira skrivnost treh umorov: osebnega, skupinskega in medijskega.
Par v zakonski krizi se odpravi v Afriko, ces, tam bova resila zakon. Seveda ju caka presenecenje ...
Oce, nekoc uspesen novinar, je brezupno brezposeln, mami grozi izguba sicer nesmiselne sluzbe, genialni tridesetletni sin se nikakor ne odloci za samostojnost. V marsicem tipicno slovensko druzino z ekranov napadajo prazne, neumne fraze, ki jih spravljajo v se hujsi obup, tudi pogovori z nekdanjimi prijatelji so brezupno prazni.
Zdi se ze, da zanje ni resitve, potem pa se mati nenadoma odloci: sama zeli oditi v Afriko. Oce vztraja, da gre z njo, a izkaze se, da zena ne isce le novih poti, pac pa tudi ljubezen in vse karte se premesajo na novo ... Morda pa je v obubozani afriski vasi resnicno mogoce najti nov smisel zivljenja? Morda je povsem preprosto: skrb za socloveka, zivljenje v skupnosti? Ceprav se roman ukvarja z obcutljivimi in tezkimi temami, gre za eno najbolj svetlih in duhovitih Mazzinijevih knjig, ki je na sledi rekla: prelahko je pisati zalostne knjige o zalostnih receh.
Miha Mazzini, pisatelj, avtor 19 leposlovnih knjig, 10 prirocnikov, scenarist, reziser in racunalniski strokovnjak. Dobitnik stevilnihmednarodnih nagrad. Avtor scenarijev za dva nagrajena celovecerna filma in reziser stirih kratkih filmov. Koncal podiplomskistudij scenaristike na The University of Sheffield, Anglija. Doktor znanosti, program Antropologija vsakdanjega zivljenja, InstitutumStudiorum Humanitatis, Ljubljana. Njegova literarna dela so bila prevedena v stevilne tuje jezike, pri najvecjih evropskih in ameriskih zalozbah.
